5. NAVADNA NEDELJA
Prvo berilo: Truda polne noči so večkrat človekov delež
Job 7,1 4.6 7
Berilo iz Jobove knjige.
Job je spregovóril in rekel:
»Mar ni človek najemnik na zemlji
in mar njegovi dnevi niso dninarjevi dnevi?
Kakor hlapec hrepeni po senci,
kakor dninar čaka na plačilo,
tako so mi odmerjeni meseci, polni gorja,
dodeljene so mi noči, polne trpljenja.
Kadar grem spat, mislim, kdaj bom vstal,
kadar komaj pričakujem večer,
se naveličan premetavam do mraka.
Moji dnevi so hitrejši kakor tkalski čolniček,
minevajo brez upanja.
Spomni se, da je moje življenje le dih,
moje oko ne bo več videlo sreče.«
Božja beseda.
Spev z odpevom
Ps 147,1 6 (R 3a)
Odpev: Gospod ozdravlja potrte v srcu.
ali: Aleluja.
Dobro je prepevati našemu Bogu,
prijeten je ta spev in prav je, da hvalimo Gospoda.
Gospod zida svoje mesto Jeruzalem,
zbira Izraelove pregnance. Odpev.
On zdravi potrte v srcu
in obvezuje njihove rane.
Zvezdam določa število,
sleherno kliče po imenu.
Velik je naš Gospod in silen v moči,
njegova modrost je neizmerna.
Gospod dviga ponižne,
krivične pa do tal poniža. Odpev.
Drugo berilo: Gorje nam, če ne bomo oznanjali evangelija
1 Kor 9,16 19.22 23
Berilo iz prvega pisma apostola Pavla Korinčanom.
Bratje in sestre,
če oznanjam evangelij,
nimam pravice, da bi se ponašal, saj je to moja dolžnost.
Kajti gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!
Ko bi namreč to delal na lastno pobudo, bi imel plačilo.
Če pa tega ne delam na lastno pobudo,
mi je bilo zaupano oskrbništvo.
Kaj je torej moje plačilo?
To, da zastonj oznanjam evangelij
in da pri tem ne izkoriščam svoje pravice, ki mi gre iz evangelija.
Čeprav sem od vseh neodvisen,
sem vendar postal služabnik vseh,
da bi jih čim več pridóbil.
Slabotnim sem postal slaboten, da bi pridóbil slabotne.
Vsem sem postal vse, da bi jih nekaj zagotovo rešil.
Vse delam zaradi evangelija,
da bi bil tudi sam deležen njegovih obljub.
To je Božja beseda.
AlelujaPrim. Mt 8,17
Aleluja. Kristus je nase vzel naše slabosti
in nosil naše bolezni. Aleluja.
Evangelij: Ozdravil je raznovrstne bolnike
Mr 1,29 39
‡Iz svetega evangelija po Marku.
Tisti čas je Jezus prišel iz shodnice
in se z Jakobom in Janezom takoj napótil
v Simonovo in Andrejevo hišo.
Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična,
in brž so mu povedali o njej.
Pristópil je, jo prijel za roko in jo vzdignil.
Vročica jo je pustila in ona jim je stregla.
Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo,
so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene.
Vse mesto se je zbralo pred vrati.
In ozdrávil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi
in izgnal veliko hudih duhov,
ki pa jim ni dovôlil govoriti, ker so ga poznali.
Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno,
je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil.
Simon in njegovi tovariši so mu sledili.
Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.«
Rekel jim je:
»Pojdimo drugam, v bližnja naselja,
da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.«
In prihajal je v njihove shodnice,
oznanjal po vsej Galileji in izganjal hude duhove.
Poslušali smo Kristusov evangelij.