3. ADVENTNA NEDELJA
Prvo berilo: Glasno se veselimo v Gospodu
Iz 61,1 2a.10 11
Berilo iz knjige preroka Izaíja.
Duh Gospoda Boga je nad menoj, ker me je Gospod mazilil.
Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim,
da povežem strte v srcu,
da okličem jetnikom prostost, zapornikom osvoboditev,
da oznanim leto Gospodove milosti.
Silno se veselim v Gospodu, moja duša se raduje v mojem Bogu.
Zakaj odel me je z oblačilom odrešenja,
ovil me je z ogrinjalom pravičnosti
kakor ženina, ki si nadéne venec, kakor nevesto,
ki se okrasi z nakitom.
Saj kakor zemlja poraja svojo rast
in kakor vrt poganja svoje seme,
tako bo Gospod Bog dal poganjati pravičnost
in hvalo pred vsemi narodi.
Poslušali smo Božjo besedo.
Spev z odpevom
Lk 1,47 50.53 54(R Iz 61,10b)
Odpev: Moja duša se raduje v mojem Bogu.
Moja duša poveličuje Gospoda
in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku;
zakaj ozrl se je na nizkost svoje dekle,
glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi. Odpev.
Velike reči mi je stóril Mogočni,
njegovo ime je sveto.
Iz roda v rod traja njegovo usmiljenje
z njimi, ki mu v strahu služijo.
Odpev: Moja duša se raduje v mojem Bogu.
Lačne je napolnil z dobrotami
in bogate je odpustil prazne.
Zavzel se je za svojega služabnika Izraela
in se spomnil usmiljenja. Odpev.
Drugo berilo: Bog naj nas ohrani brez graje ob prihodu Gospoda
1 Tes 5,16 24
Berilo iz prvega pisma apostola Pavla Tesaloničanom.
Bratje in sestre,
vedno se veselite.
Neprenehoma molíte.
V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja
v Kristusu Jezusu glede vas.
Duha ne ugašajte.
Preroštev ne zaničujte.
Vse preizkušajte, in kar je dobro, obdržíte.
Zla, pa naj bo kakršno koli, se vzdržíte.
Sam Bog miru naj vas posvetí, da boste popolni.
In vse, kar je vašega, duh, duša in telo,
naj se ohrani neoporečno,
dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus.
On, ki vas kliče, je zvest in bo to izpolnil.
Božja beseda.
Aleluja Prim. Iz 61,1
Aleluja. Duh Gospoda Boga je nad menoj,
poslal me je, da oznanim blagovest ubogim. Aleluja.
Evangelij: Sredi med vami stoji, a vi ga ne poznate
Jn 1,6 8.19 28
‡Iz svetega evangelija po Janezu.
Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez.
Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči,
da bi po njem vsi sprejeli vero.
Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči.
To pa je Janezovo pričevanje:
Ko so Judje poslali k njemu iz Jeruzalema duhovnike in levite,
da so ga vprašali:
»Kdo si ti?«,
je priznal in ni tajil.
Priznal je: »Jaz nisem mesija.«
»Kaj torej? Si mar Elija?« so ga vprašali.
»Ne, tudi to nisem,« jim je rekel.
»Ali si prerok?«
»Ne,« je odgovóril.
Rekli so torej:
»Kdo si, da bomo mogli odgovoriti tistim, ki so nas poslali.
Kaj praviš sam o sebi?«
Dejal je:
»Jaz sem glas vpijočega v puščavi:
zravnajte Gospodovo pot,
kakor je rekel prerok Izaíja.«
Odposlanci so bili iz vrst farizejev.
Vprašali so ga in mu rekli:
»Kaj torej krščuješ, če nisi ne mesija ne Elija ne prerok?«
Janez jim je odgovóril:
»Jaz krščujem z vodo, med vami pa stoji on, ki ga ne poznate,
tisti, ki pride za menoj, in jaz nisem vreden,
da bi mu odvezal jermen na sandali.«
To se je zgodilo v Betaniji, onkraj Jordana,
kjer je Janez krščeval.
To je Kristusov evangelij.